APDEJT.si

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na pogovor poklical izraelskega veleposlanika Jaakova Finkelsteina zaradi vpisa inštituta Jad Vashem, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi oznake. Poljska pričakuje spremembo tega vpisa, ne pa opravičila. Tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Maciej Wewiór je dejal, da je izraelski veleposlanik izrazil razumevanje za odziv poljskih oblasti.

Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je pozval Jad Vashem, naj pojasni svoj zapis, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so bili Judje prisiljeni nositi oznake. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Na zapis se je odzval tudi IPN, ki je prav tako izrazil svoje nestrinjanje.

Poljska je sporočila, da bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, potem ko je Moskvo obtožila vpletenosti v bombni napad na pomembno železniško progo. Poljska vlada je sprejela to odločitev kot odgovor na domnevno rusko sabotažo.

Poljska bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, ki je bil zadnji delujoči ruski konzulat v državi. Odločitev je posledica nedeljskega napada na železniško progo, za katerega je Poljska obtožila Rusijo. Zunanji minister Radoslaw Sikorski je potrdil zaprtje konzulate.

Po eksploziji na železniški progi v osrednji Poljski, ki je ključna za dobave v Ukrajino, je Varšava napovedala zaprtje zadnjega ruskega konzulata v državi. S to potezo se Poljska odziva na sabotažo železniške proge, ki vodi v Ukrajino, kar kaže na poslabšanje odnosov med državama.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je obtožil predsednika Karola Nawrotzkega, da s svojo retoriko pripravlja javnost na izstop države iz Evropske unije. Sikorski je poudaril, da Poljska tvega izgubo financiranja in podpore v primeru prekinitve vezi z EU.

Poljske oblasti so aretirale več oseb v povezavi z eksplozijo, ki je poškodovala železniško progo, ki povezuje Varšavo z ukrajinsko mejo. Informacijo so sporočili državni mediji.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je sabotažo na železniški progi, po kateri se prevaža tudi orožje za Ukrajino, označil za akt državnega terorizma. Napovedal je, da odgovor ne bo zgolj diplomatski, in omenil rusko vojaško obveščevalno službo GRU.

Poljska služba za notranjo varnost je sporočila, da so ruski agenti odgovorni za nedeljski napad z eksplozivno napravo na železniško progo na Poljskem. Poljska je identificirala tudi ukrajinska državljana, ki naj bi izvedla napad.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Mednarodni Auschwitz-Komitee je kritiziral načrtovano dražbo dokumentov iz obdobja nacizma, ki jo pripravlja dražbena hiša Felzmann v Neussu. Na dražbi naj bi prodali judovsko zvezdo in pisma taboriščnikov iz koncentracijskih taborišč ter njihovih svojcev. Komite je ocenil, da bi morali biti ti dokumenti v spominskih centrih, ne pa na prodaj.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je izjavil, da je Baltsko morje zdaj notranje morje zveze Nato, s čimer je poudaril povečano prisotnost in vpliv Nata v regiji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Združene države Amerike ne bodo storile ničesar, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt v Ukrajini, in dodal, da se Evropa pripravlja na obsežen spopad z Rusijo.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je pozval Evropsko unijo, naj Ukrajini zagotavlja vojaške vire naslednja tri leta. Izrazil je tudi upanje, da bodo obveščevalne službe (SNA) še naprej posredovale obveščevalne podatke Kijevu.

Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je izjavil, da se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil, da bo postal vazal Kitajske in ne zaveznik Zahoda. Sikorski je to dejal v pogovoru za poljsko televizijo TVP World, kjer je razpravljal o geopolitičnih vidikih vojne v Ukrajini.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na prokuraturi pričal kot oškodovanec v primeru uporabe sistema Pegasus. Izjavil je, da so se "izprijenci" zabavali ob branju njegovih zasebnih pogovorov in izrazil upanje, da bo pravica dosegla odgovorne za nezakonito prisluškovanje.

Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je izrazil upanje, da bodo ukrajinske sile onesposobile ruski naftovod "Družba". Kot odziv na to izjavo ga je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova označila za "Osamo bin Sikorskega". Sikorski je izrekel to izjavo v odgovoru madžarskemu kolegu Petru Sijartu in dodal, da upa, da bo "major Madžar" onesposobil naftovod, ki napaja Putinovo vojno mašinerijo, da bi Madžarska nafto prejemala preko Hrvaške.

Nekdanji poveljnik poljske enote za specialne operacije GROM, general Roman Polko, je izjavil, da bi poljsko vojno letalstvo lahko sestrelilo letalo ruskega predsednika Vladimirja Putina, če bi ta letel na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Madžarsko.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

Bolgarija je izrazila pripravljenost dovoliti prelet letala ruskega predsednika Vladimirja Putina čez svoje ozemlje, če bo to pripomoglo k srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Medtem pa je Poljska opozorila, da ne more zagotoviti, da neodvisno poljsko sodišče ne bo odredilo aretacije Putinovega letala, če bi poletelo nad Poljsko. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je dejal, da ne more jamčiti za varen prelet.

Poljska je zagrozila z aretacijo Vladimirja Putina, če bi njegov zrakoplov preletel poljski zračni prostor na poti v Budimpešto na srečanje z Donaldom Trumpom. Rusija je na to odgovorila z obtožbami, da je Poljska pripravljena izvesti teroristična dejanja.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo odpovedano. Ukrajinski predsednik in evropski voditelji so obtožili Putina, da zavlačuje mirovna pogajanja in zavračajo ozemeljske koncesije za mir. Ruski zunanji minister Lavrov je poudaril, da ne bo trajnega miru, če ne bodo odpravljeni temeljni vzroki vojne. Poljska je opozorila, da bi lahko aretirala Putina, če bi preletel njihov zračni prostor.

Poljska in Velika Britanija sta tik pred sklenitvijo dvostranskega varnostnega sporazuma, ki vključuje nove ukrepe za odvračanje Rusije. Sporazum, ki ga usklajujeta Varšava in London, bo vseboval skupne ukrepe za omejevanje Rusije in boj proti nezakonitim migracijam. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je potrdil, da je dogovor v zaključni fazi.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izrazil prepričanje, da bi bil predsednik sejma Szymon Hołownia boljši kandidat za veleposlanika Poljske v ZDA kot sedanji vršilec dolžnosti Bogdan Klich. Iz vrst stranke Polska 2050 prihajajo informacije, da bi Hołownia to funkcijo z veseljem prevzel, vendar pa mora zanj dati soglasje tudi zunanji minister Radosław Sikorski.

Pripravljalni sestanek med Lavrovom in Rubiom, ki naj bi bil uvod v srečanje Putina in Trumpa v Budimpešti, je bil po poročanju CNN odpovedan zaradi nepomirljivih stališč. Financial Times poroča, da naj bi se Lavrov in Rubio srečala 30. oktobra v Budimpešti. Več voditeljev držav EU si aktivno prizadeva za udeležbo na srečanju med Putinom in Trumpom, poroča Politico. Turške oblasti zanikajo informacije o poti Putinovega leta v Budimpešto.

V Peruju so izbruhnili obsežni protesti proti novemu predsedniku, pri čemer je ena oseba umrla, več deset pa je ranjenih. Zaradi protestov naj bi v Limi razglasili izredne razmere. Poljsko sodišče je blokiralo izročitev Ukrajinca Nemčiji, ki je osumljen napada na plinovod Severni tok, in ga izpustilo. Vodja ruskega suverenega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, ki bi se imenoval "Putin-Trump".

Iransko zunanje ministrstvo je poklicalo poljskega odposlanca v Teheranu zaradi protesta proti izjavam poljskega zunanjega ministra Radosława Sikorskega in njegove udeležbe na dogodku v britanskem parlamentu, kjer so razstavili sestreljeni iranski dron, za katerega trdijo, da ga je Rusija uporabila v vojni v Ukrajini.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bo Kremelj ocenil srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim šele po njegovem zaključku. Medtem je bilo napovedano, da bo Trump v četrtek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer naj bi razpravljala o konfliktu v Ukrajini.

Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriškega podjetja, ki proizvaja rakete Patriot in Tomahawk, in raziskoval možnosti sodelovanja pri proizvodnji. Vladimir Putin in Donald Trump sta se pogovarjala po telefonu, o vsebini pogovora ni podatkov.

Ruska vojska je okrepila bombardiranje ukrajinske plinske infrastrukture, kar bi lahko povzročilo težave pri ogrevanju in oskrbi z električno energijo v prihajajoči zimi. Ukrajina je bila prisiljena uvesti redukcije električne energije v večini regij zaradi škode na energetskem sistemu. Medtem je Donald Trump potrdil, da ga bo Volodimir Zelenski obiskal in zahteval rakete Tomahawk, kar bi lahko za Rusijo pomenilo prehod v neposredno vojno z ZDA. Županu Odese so odvzeli ukrajinsko državljanstvo, saj naj bi imel tudi rusko.

Kremlj je opozoril, da bi morebitna dobava raket Tomahawk Ukrajini povzročila novo stopnjo eskalacije. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je stališče Rusije glede dobave raket ZDA dobro znano. Medtem naj bi ameriški strokovnjaki prevzeli nadzor nad raketami Tomahawk, če bi jih dobavili Ukrajini, da bi se izognili usposabljanju ukrajinskih vojakov. Donald Trump je ponovno pozval Vladimirja Putina, naj ustavi sovražnosti v Ukrajini, in opozoril na nove pritiske, če ne bo prišlo do miru. V Pentagonu naj bi potekale razprave o tem, koliko raket Tomahawk bi lahko prodali zaveznikom v Natu za kasnejšo dobavo Ukrajini.

Zaradi škode, ki so jo povzročili nedavni ruski napadi na energetsko infrastrukturo, je prišlo do obsežnih izpadov električne energije v osmih ukrajinskih regijah. Prizadete so regije Sumi, Harkov, Poltava, Dnipropetrovsk, Kirovograd, Čerkasi, Zaporožje in Kijev. Rusija je v zadnjih tednih okrepila napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in železniško omrežje, kar je še posebej zaskrbljujoče ob bližajoči se zimi.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na konferenci v Londonu izjavil, da je rešitev konflikta v Ukrajini preprostejša od končanja vojne na Bližnjem vzhodu. Po njegovem mnenju bi zadoščal en telefonski klic ruskega predsednika Vladimirja Putina generalu Valeriju Gerasimovu z ukazom o umiku vojske. Sikorski je prepričan, da lahko Rusija vojno izgubi, pomembno pa je tudi stanje ruskega gospodarstva v kontekstu morebitne prekinitve ognja.

Donald Trump je med obiskom na Bližnjem vzhodu ponovil, da je pripravljen na mirovni sporazum z Iranom, ko bo Teheran pripravljen. Izrazil je prepričanje, da si Iran želi skleniti sporazum in poudaril, da ZDA in Izrael nista sovražno nastrojena do iranskega ljudstva. Trump je izjavil tudi, da ne bi bilo dogovora o Gazi, če ZDA ne bi napadle Irana.

Novi ruski napadi so povzročili požar v stolpnici v središču Kijeva in ciljali na energetske objekte. V napadih je bilo ranjenih osem ljudi v Kijevu in pet v Zaporožju, kjer je umrl tudi sedemletni deček. Zaradi napadov so uvedli izredne izključitve električne energije v več regijah. Medtem se je v Rusiji med pristajanjem zrušilo letalo MIG-31.

Izjave Angele Merkel, ki so obtožile baltske države in Poljsko za rusko vojno proti Ukrajini, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je odgovoril na izjave, medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral intervju in izpostavil nesoglasja s Poljsko.

Finski aktivisti, ki so bili pridržani v Izraelu, so bili izpuščeni in se vračajo v Finsko. Zunanji minister Finske ima informacije o predvidenem času njihovega prihoda v državo.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Poljski državljani, ki so bili pridržani v Izraelu, se bodo v kratkem vrnili na Poljsko, je sporočil zunanji minister Radosław Sikorski. Kljub temu, da so zavrnili prostovoljni odhod iz Izraela, naj bi se v naslednjih dneh vrnili v domovino. Poljski konzul je obiskal pridržane in jim nudil podporo.

Izrael je deportiral 137 aktivistov, ki so bili pridržani zaradi sodelovanja v flotilji, ki je poskušala dostaviti pomoč v Gazo. Med deportiranimi so bili tudi turški državljani in državljani ZDA, ki so prispeli v Istanbul.

Izraelska vojska je prestregla mednarodno flotiljo, ki je poskušala dostaviti zdravila in hrano v Gazo, in se vkrcala na njena plovila. Greta Thunberg je bila med aktivisti na flotilji, ki je protestirala proti izraelski vojni. Italijanski sindikati so pozvali k splošni stavki v znak solidarnosti s flotiljo, protesti pa so izbruhnili v številnih mestih.

Po poročilih razmišlja Vladimir Putin o vključitvi delov Rosgvardije, ruske nacionalne garde, v bojne naloge v Ukrajini. Medtem je poljski zunanji minister Radoslav Sikorski izjavil, da je Kitajska edina država, ki lahko Rusiji vsili prekinitev ognja v Ukrajini. Dmitrij Peskov pa je opozoril, da je bilo stotinam tisoč Moldavcev v Rusiji onemogočeno glasovanje, kar naj bi prizadelo proruske sile.

NATO stopnjuje napetosti v Baltskem morju, pri čemer izkorišča domnevne kršitve zračnega prostora s strani ruskih letal za novo stopnjevanje vojne. Prebivalstvo se s propagando in protirusko agitacijo postopoma navaja na idejo, da je sestrelitev ruskih letal v evropskem zračnem prostoru možnost. Hkrati strokovnjaki menijo, da bi Rusija lahko bila odgovorna za incidente z droni nad Skandinavijo, s ciljem paralizirati zračni promet držav NATO, kar bi vplivalo na gospodarstvo in logistiko.

Opažanja dronov so za več ur ohromila letališča v Köbenhavnu in Oslu. Danska premierka Mette Frederiksen je situacijo označila za napad. Preiskovalci preiskujejo ozadje dogodkov, identiteta upravljavcev dronov pa ostaja neznana. V Dánskem se pojavljajo ugibanja o morebitni vpletenosti Rusije, medtem ko norveške oblasti ostajajo bolj zadržane pri ocenah.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je v ponedeljek v Združenih narodih ostro posvaril Rusijo pred kršitvami zračnega prostora Nata. Kot je dejal, se Rusija ne bi smela pritoževati, če bodo njena letala ali rakete sestreljene, če vstopijo v zračni prostor Nata. Sikorski je poudaril, da je Rusija bila opozorjena.

Po ponovnih kršitvah zračnega prostora držav NATO s strani Rusije, je generalni sekretar NATO, Mark Rutte, napovedal okrepitev nadzora in zračne obrambe na vzhodnem krilu zavezništva. Poudaril je, da bo NATO uporabil vsa potrebna, vojaška in nevojaška sredstva, da bi se branil in zaščitil vsak centimeter svojega ozemlja. Pri tem bi lahko v prihodnje uporabili tudi drone.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponudil ZDA enoletno podaljšanje sporazuma o nadzoru oborožitve, ki omejuje število jedrskih orožij obeh držav, če bo ameriški predsednik Donald Trump storil enako. Sporazum, ki ga je treba podaljšati, sicer omejuje količino jedrskega orožja, ki ga lahko imata Rusija in ZDA.